Obstaja predvsem več vrst postopkov navijanja: (1) Zavijanje gladkih plavuti v obliki črke L. Kovinski tanki trak se stisne v obliki L na strojnem stroju (kratka dolžina strani je enaka razmiku plavuti, dolga stran pa je enaka višini plavuti), nato pa je kratka stran tesno zavita in stisnjena na površini cevi skozi mehanizem valja. Ta postopek se pogosto uporablja tako domače kot na mednarodni ravni. Material cevi ni omejen, zato se lahko uporabljajo cevi iz ogljikovega jekla, cevi iz nerjavečega jekla, bakrene cevi in aluminijaste cevi. Vendar pa lahko plavuti izdelajo le iz kovin z dobro duktilnostjo in visoko natezno trdnostjo, kot sta baker in aluminij. (2) Po čiščenju kovinske osnovne cevi z vgrajenimi gladkimi plavuti se zunanja površina ekstrudira v spiralni žleb na sprednji strani inlay obdelovalnega stroja z globino o. l ~ 0 5 mm. Glede na globino in plitkost žleba se imenuje "težka inlay" ali "lahka inlay". Nagib reže je nagib plavuti, reža pa je približno 0. 1 mm širša od korena plavuti. Oblikovalni del na sredini stroja vlog je podoben zgoraj omenjenemu postopku navijanja, kjer je kovinski trak spiralno navit na cev, da tvori plavuti. Koren plavuti je vgrajen v spiralni utor na površini cevi, nato pa ga stisnjen z valjčkom na repu obdelovalnega stroja, tako da so plavuti trdno vgrajene v steno cevi. Lahko izdeluje plavuti cevi z visokimi plavuti, majhnimi razmiki in visokim koeficientom plavuti. Toda postopek opreme je razmeroma zapleten. Poleg tega v Franciji obstaja tudi postopek navijanja, ki v bistvu spada v postopek vložkov. Njegova značilnost je, da spiralni utor ni stisnjen na steno cevi, ampak spiralno navita s plastjo ravnega jeklenega traku zunaj cevi. Široka površina jeklenega traku je tesno pritrjena na steno cevi, njegova nagib pa je nekoliko širša od širine jeklenega traku, ki tvori vrzel, ki je nekoliko večja od debeline plavuti. Ko je jekleni trak ranjen, ga varimo skupaj s cevjo, na površini cevi tvori spiralni utor, debelina jeklenega traku pa je enaka globini utora. Nato vstavite plavuti vzdolž tvorjenega spiralnega utora. Ta postopek se zdi bolj zapleten in ima nizko učinkovitost proizvodnje, zato se ne uporablja veliko. (3) V zgornjih dveh procesih, ko je plavuti trakova vodoravno vzdolž cevi, se notranji rob (korenina plavuti) stisne in stisne, medtem ko se zunanji rob (konec plavuti) raztegne in raztegne. Zato je treba uporabiti materiale z dobro duktilnostjo in natezno trdnostjo. Za razširitev materiala plavuti, kot so jekleni trakovi, se je pojavil postopek gube in navijanja. Kovinski trak najprej stisne na eni strani notranjega roba v valovito gube, preden se navije, skrajša notranji rob in ga nato navije. Po navijanju koren plavuti predstavlja valovanje in gube. Tangencialna smer konca je rahlo raztegnjena in redčena, plavuša cev, ki jo proizvaja ta postopek, pa ima nekoliko povečano kontaktno območje med plavuti in cevjo, hkrati pa poveča motnje zračnega toka, ki je ugoden za prenos toplote. Vendar pa se zaradi tega gube poveča ravno zaradi tega, da se zračna odpornost poveča. Poleg tega ima ta postopek zaradi velikega razmika med plavuti in težavami pri izboljšanju koeficienta krila slabo gospodarsko učinkovitost. (4) Drugi procesi navijanja, saj se oblika vijugastih plavuti še vedno razvija, prav tako nenehno izboljšujejo svojo proizvodno opremo in metode.
Kakšni so postopki navitja za plavušene cevi?
May 08, 2024
Pustite sporočilo
